9e. Odkrili Higgsov bozon

Največje znanstveno odkritje zadnjega stoletja! Znanstveniki iz Evropskaga centra za jedrske raziskave (CERN) so v Velikem Hadronskem trkalniku (LHC) uspeli z veliko stopnjo verjetnosti (4,9 sigma) dokazati obstoj delca, ki ustreza Higgsovemu bozonu, še zadnjemu nedokazanemu delcu v splošnem modelu vesolja.

Zakaj je Higgsov bozon tako pomemben?

“Higgsov bozon daje delcem maso. Če delci ne bi imeli mase, ne bi imeli zvezd, galaksij, celo atomov ne bi imeli. Vesolje bi bilo povsem drugačno,” je za BBC pojasnila Tara Shears iz univerze v Liverpoolu. Ameriški fizik Joe Lykken pa je povedal, da je Higgsov bozon podoben energetskemu polju, ki daje maso predmetom, vendar praktično takoj razpade na druge delce.

Zgodovinsko odkritje

Teorija o obstoju Higgsovega bozona se je prvič pojavila v 60. letih prejšnjega stoletja. Pomembna je za standardni teoretični model, ki pomaga razumeti šest delcev, ki sestavljajo vesolje.

Odkritje Higgsovega bozona pa je pomembno tudi zato, ker bodo fiziki lahko z njim pojasnili nastanek vesolja. Higgsovo polje je sicer že leta 1960 odkril britanski znanstvenik Peter Higgs, z njim pa pojasnjuje, kako je snov ohranila in pridobila maso v trenutkih po velikem poku. Po tej teoriji je bozon “krivec” za nastanek zvezd, planetov in življenja, saj daje maso večini osnovnih delcev.

Pri odkritju sodelovali tudi Slovenci

Pri odkritju Higgsovega bozona je sodelovala tudi deseterica slovenskih znanstvenikov. Kot so zapisali v Arnesu, je bilo potrebno pri iskanju Higgsovega bozona obdelati ogromno količino podatkov. Pri tem so sodelovali tudi raziskovalci Arnesa ter Instituta Jožef Stefan, ki so na računskih gručah s 4.000 do 5.000 jedri opravili 1,5 odstotka vseh računskih nalog, ki so bile potrebne pri eksperimentu.

 

Kaj je Higgsov bozon?

Higgsov bozon je izredno majhen podatomski delec. Delec ustvarja tako imenovano Higgsovo polje. To polje vpliva na vse delce in jim daje maso. Primerjava je možno z vodo in predmeti, ki se gibljejo v njej. Manj ko je delec ‘aerodinamičen’, močnejše vzajemno delovanje ima s poljem in s tem večjo maso.

Angleški video: